Parkinsonova bolezen

Parkinsonova bolezen  je degenerativna bolezen osrednjega živčnega sistema. Motorični simptomi bolezni so posledica smrti celic, ki ustvarjajo dopamin; vzrok te celične smrti ni znan. Zgodaj v poteku bolezni so najbolj očitni simptomi povezani z gibanjem; ti vključujejo tresenje, togost, počasnost gibanja in težave s hojo.



Kasneje se lahko pojavijo tudi vedenjske težave in demenca, medtem ko je depresija najpogostejši psihiatričen simptom. Med drugimi simptomi so tudi senzorične, spalne in čustvene težave. Parkinsonova bolezen je pogostejša pri starejših ljudeh, v veliki večini primerov se namreč pojavlja po 50. letu starosti.

Parkinsonova bolezen dednost

Velika večina primerov Parkinsonove bolezni niso neposredno dedni. Približno 15 do 25 odstotkov ljudi z diagnozo Parkinsonove bolezni ima med sorodniki osebo, ki prav tako trpi zaradi te bolezni. V nekaterih študija so raziskovalci ugotovili, da imajo ljudje, pri katerih je z boleznijo prizadet sorodnik prve stopnje, kot so starši, bratje in sestra, 4 do 9 odstotkov večjo možnost za razvoj parkinsonove bolezni v primerjavi s splošno populacijo. To pomeni, da imajo osebe, katerih starši imajo parkinsonovo bolezen, nekoliko večjo stopnjo tveganja kot je v splošni populaciji.

Znanstveniki so odkrili več genskih mutacij, ki bi lahko povzročile bolezen, vendar so le te prisotne pri majhnem številu družin. Nekaterre od teh mutacij vključujejo gene, ki igrajo pomembno vlogo pri proizvodnji dopamina. Parkinsonova bolezen se je pri nekaterih ljudeh razvila v zgodnjem otroštvu, zaradi mutacij v nekaterih genih.

Trenutno je genetika Parkinsonove bolezni predmet intenzivnih raziskav.


Parkinsonova bolezen simptomi

Diagnoza Parkinsonove bolezni je odvisna od prisotnosti enega ali večih od štirih najpogostejših motoričnih simptomov bolezni. Poleg tega obstajajo tudi sekundarni ali nemotorčni simptomi, ki prizadanejo veliko ljudi in jih zdravniki vse bolj prepoznavajo kot pomemne za zdravjenje parkinsonove bolezni.

Vsaki osebi s parkinsonovo boleznijo se pojavijo simptomi drugače. Veliko ljudi ima izkušnje s tresavico kot primarni simptomom, medtem ko se nekateri ne tresejo, vendar imajo lahko velike težave z ravnotežjem. Pri nekaterih ljudeh bolezen napreduje hitro, pri drugih pa ne.

Po definiciji je parkinsonova bolezen napredujoča bolezen. Čeprav imajo nekateri ljudje s parkinsonovo boleznijo več let simptome le na eni strani telesa, se na koncu začnejo simptomi tudi na drugi strani. Simptomi na drugi strani telesa ponavadi ne postanejo tako hudi, kot na prvi strani.

Primarni motorični simptomi

Skoraj 200 let po tem, ko je bila parkinsonova bolezen prvič odkrita in po številnih novih odkritjih o biologiji bolezni, so diagnoze še vedno odvisne od opredelitve ključnih značilnosti - tresenje, počasnost in togost-, ki jih je opisal James Parkinson. Diagnoza parkinsonove bolezni ne prihaja iz testa, temveč je potrebno s skrbno anamnezo in fizičnimi pregledi odkriti znake bolezni, vključno z:

Tresavica: V zgodnjih stadijih bolezn približno 70 odstotkov ljudi občuti rahlo tresenje v rokah ali nogah na eni strani telesa in manj pogosto tudi v čeljusti ali na obrazu. Tipičen primer je drgetanje enega prsta. Tresenje se ponavadi pojavi, ko so mišice osebe sproščene ali le ta stoji. Prizadeti del telesa se trese, ko ni v gibanu. Značilno je, da se prsti ali roke tresejo, ko počivajo v naročju, ali ko roka ohlapno visi ob strani. Tresenje se običajno preneha, kadar oseba začne z gibanjem. Nekateri ljudje s parkinsonovo boleznijo bodo opazili, da lahko ustavijo tresenje, če premikajo roke ali se česa oprimejo. Tresenje pri parkinsonovi bolezni lahko še posabšajo stres ali razburjenje. Tresenje se razširi na drugo stran telesa ko bolezne napreduje, vendar je običajno bolj očitno na strani, ki je bila prva prizadeta. Čeprav je to najbolj opazen simptom parkinsonove bolezni, pa ga ne bodo razvili vsi bolniki.

Bradikinezija: Pomeni upočasnjeno gibanje. Pri parkinsonovi bolezni se pojavi upočasnjenost gibanja pa tudi splošno znižanje spontanega gibanja, kar lahko daje vtis nenormalne umirjenosti in zmanjšanje ekspresivnosti obraza. Bradikinezija povzroča težave s ponavljajočimi se gibi. Zaradi tega imajo osebe s parkinsonovo boleznijo težave z izvajanjem vsakodnevnih funkcij, kot je zapenjanje gumbov na srajci, rezanje hrane ali krtačenje zob. Ljudje, ki jih prizadane bradikinezija, laho hodijo s kratkimi koraki. Zmanjšanje pretoka in omejen obseg gibanja lahko vpliva tudi na govor osebe, ki lahko postane tišji in manj prepoznaven, ko bolezen napreduje.

Togost: Pogosta je togost in neprožnost udov, vrata in trupa. Mišice se biajno raztezajo, ko se premikajo in nato sprostijo, ko so v mirovanju. Pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo je mišica prizadetega uda vedno trda in se nikoli ne sprosti, kar lahko prispeva k manjšemu obsegu gibanja. Ljudem s parkinsonovo boleznijo se najpogosteje pojavi togost v vratu, ramenih ali nogah. Takšni bolniki ponavadi ne premikajo rok pri hoji.

Nestabilna drža: Eden od najpomembnejših simptomov parkinsonove bolezni je nestabilna drža. ko oseba stoji pokonci. Oseba s parkinsonovo boleznijo lahko izgubi nekaj refleksov, potrebnih za ohranjanje stabilnosti in se lahko prevrne nazaj, če se le malenkost zadane v predmet ali drugega človeka.

Parkinsonova bolezen vzroki

Kaj povzroča Parkinsonovo bolezen?

Kljub desetletjem intenzivnih raziskav do sedaj vzroki za nastanek parkinsonove bolezni ostajajo neznani. Mnogi strokovnjaki menijo, da je bolezen posledica kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov, ki se lahko razlikujejo od osebe do osebe.

Pri nekaterih ljudeh večjo vlogo igrajo genetski dejavniki, medtem ko pri drugih lahko k bolezni prispevajo okoljski toksini. Znanstveniki so ugotovili, da je staranje pomemben dejavnik tveganja za parkinsonovo bolezen, saj obstaja 2-4% tveganje za parkinsonovo bolezen med ljudmi starejšimi od 60 let, v primerjavi z enim do dvema odstotkoma v splošni populaciji.

Parkinsonova bolezen alternativno zdravljenje

Izraz alternativno zdravljenje se na splošno uporablja za opis zdravljenj ali posegov, ki niso bila znanstveno preizkušena ali spoznana za varna in učinkovita za določeno stanje. Alternativna medicina obsega različne discipline, vključno z akupunkturo, kiropraktiko, jogo, hipnozo, aromaterapijo, zeliščna zdravila, masaže in mnoge druge discipline.

Med alternativni zdravljenji, ki lahko pomagajo ljudem s Parkinsonovo boleznijo, je najbolj pogosta uporaba vitamina E.

Nekateri strokovnjaki menijo, da je z vnosom vitamina E možno ublažiti nekatere simptome Parkinsonove bolezni. Vitamin E namreč pomaga pri proizvodnji rdečih krnih celic, kot antioksidant varuje vaše membrane pred poškodbami s prostimi radikali, pomaga pri pravilnem delovanju in rasti celic, deluje kot zdravilo za redčenje krvi.

Čeprav je nedokazano, pa nekateri trdijo, da vitamin E tudi zmanjšuje tveganje za raka na želodcu, debelem črevesu, prsih in materničnem vratu, pomaga pri zdravljenju nevroloških motenj, pomaga pri boleznih srca in ožilja, pomaga proti procesom staranja, zmanjšuje toksičnost svinca, živega srebra in bakra ter ščiti pred okoljskimi strupi.

Najboljši vir vitamina E je hrana, bogata z njim. Nekatera živila bogata z vitaminom E so temno zelena zelenjava, jajca, ribe, oreščki, soja, rastlinska olja ter mlečni izdelki. Možno je tudi kupiti dodatke z vitaminom E.

Parkinsonova bolezen znaki

10 zgodnjih znakov Parkisonove bolezni

Včasih je težko vedeti, ali imate morda Parkinsonovo bolezen. Parkisonova bolezen se zgodi, ko možganom primanjkuje pomembne kemikalije, imenovane dopamin. Le ta pomaga pri premikanju in izboljšuje vae razpoloženje. Parkinsonova bolezen se s časom poslabšuje in vaš zdravnik vam lahko pomaga, da ostanete dalj časa zdravi. Nekateri znaki, ki so tukaj našteti, so lahko znaki Parkinsonove bolezni.

Če imate le enega izmed teh znakov, verjetno še ni razloga za preplah, vendar pa se vseeno lahko posvetujete z zdravnikom, saj zgodnja diagnoza Parkinsonove bolezni lahko pomeni boljše možnosti za daljše in bolj zdravo življenje.

Parkinsonova bolezen zdravljenje

Parkinsonova bolezen je neozdravljiva, vendar pa zdravila lahko pomagajo nadzorovati simptome in pogosto dramatično izboljšajo stanje. V nekaterih primerih se lahko za zdravljenje uporabi tudi operacija. Zdravniki pri Parkinsonovi bolezni pogosto priporočijo spremembe življenjskega sloga, predvsem pa stalno aerobno vadbo. V nekaterih primerih se uporablja tudi terapija, ki se osredotoča na ravnotežje in raztezanje.